Kolikokrat se vam je že zgodilo, da so predmeti izginili od tam, kjer ste jih pustili in se pojavili drugje?  Izginevanje malih predmetov imajo nekateri za dokaz delovanja nadnaravnih sil, drugi pa vidijo v tem le raztresenost in nezbranost. Morda pa ima svoje prste vmes poltergajst, kar v nemškem jeziku pomeni nagajiv duh. Poročila o poltergajstih zadnjih sto let prihajajo iz vseh delov Amerike in Evrope. Kjerkoli se pojavijo, povsod povzročijo razburjenje.

Zdi se, kot da se poltergajsti odzivajo na okolje in na svoje žrtve. Včasih so njihova dejanja zlobna in razdiralna, a pogosteje so nagajiva, kot da bi se igrali otroške trike. Prikazovanje njihovih moči so zlasti v Angliji in Ameriki že dobro dokumentirali. Zanimivo je, da ko se raziskovalci pojavijo, poltergajsti ponavadi izginejo. Odgovor na vprašanje, kaj so pravzaprav poltergajsti, še vedno ostaja zavit v tančico skrivnosti. Vsekakor ljudje ne bi večkrat poročali o samodejnem premikanju predmetov, če se to ne bi resnično dogajalo. Argument bi lahko bil, da so nekateri ljudje bolj dovzetni za zaznavanje  paranormalnih  pojavov in njihovo imaginarno rekonstruiranje. Vendar pa raziskovalci tudi ugotavljajo, da ni nujno, da so očividci teh dogodkov ‘pravi verniki’ v nadnaravno. Mnogi namreč prej niso imeli nobenega vedenja ali izkušnje v parapsiholoških pojavih.

Spontana psihokineza

Poltergajsti se pojavljajo na določenih mestih in opozarjajo nase s skrivnostnimi motnjami, kot so  nečloveški zvoki, škripanje, praskanje, udarjanje, spontano premikanje predmetov, levitiranje, nepojasnjeno gorenje … Redkeje se pojavijo kot prikazni, duhovi. Mali predmeti pogosto letijo po zraku po nenavadnih poteh in v prostorih lahko pride tudi do pravega deževanja  kamnov. Zabeleženi so tudi primeri uničevanje pohištva, potencialno nasilna dejanja in samodejno pisanje.

Stare tradicije so takšne pojave označile kot nagajive duhove. A sodobni parapsihologi v veliki meri zavračajo zamisel o resničnih duhovih in raje nadomeščajo poltergajste z nevtralnim izrazom – oddaljeno spontana psihokineza.  Primeri poltergajstov se v splošnem vrtijo okrog ciljne osebe, ki je središče motenj. V več primerih se je pokazalo, da je človek odgovoren za njihov pojav.  Parapsihologi so odkrili, da so med ljudmi, ki povzročajo te pojave,  pogosto otroci in najstniki, ki so šibkega zdravja ali trpijo zaradi čustvenih motenj. Parapsiholog William Roll je poročal, da jih je v skupini dvaindevetdesetih ljudi, ki so imeli izkušnjo s poltergajsti, devetinštirideset imelo resne zdravstvene in duševne težave. Kar dvaindvajset  posameznikov je trpelo zaradi epilepsije ali so bili nagnjeni k  šizofreniji. Drugi so imeli terminalne bolezni, ledvična obolenja, histerijo, nespečnost, hromost, psihozo, nevrastenijo, ponavljajoče nočne motnje, alkoholizem in rahitičnost. Nekateri od otrok so bili prizadeti zaradi hiperdejavnosti, duševne zaostalosti, vedenjskih motenj in tuberkuloze.

Znani primeri

Kraj Sauchie na Škotskem je bil novembra in decembra 1960. prizorišče delovanja poltergajsta, ki je bil povezan z enajstletno Virginio Campbell.  Dva dni so se v njeni sobi pojavljali nepojasnjeni udarci.  Virginia je ležala v postelji in glasni udarci so prihajali iz vzglavja postelje, čeprav je povsem mirovala in ni udarjala v posteljo z glavo, rokami ali nogami.  Pri tem so bili navzoči  družinski člani in radovedni sosedje. Videli so tudi lebdenje predmetov. Skrinja, težka več kot dvajset kilogramov, ki je bila poleg postelje, je začela krčevito nihati in se dvigovati od tal. Raziskovalec paranormalnih pojavov Malcolm Robinson je leta 1993 intervjuval Virginijino šolsko učiteljico, ki je potrdila več nenavadnih dogodkov v šoli, med njimi tudi to, da se je Virginijina klop dvignila za nekaj centimetrov nad tlemi.

Poltergajst Rosenheim, je dobil ime po podjetju pravnikov, v katerem se je lotil električnih naprav. V letih 1967 in 1968 so eksplodirale električne žarnice, varovalke so pregorele in telefonski sistem je podivjal in zabeležil na ducate klicev, ki jih sploh ni bilo. Poklicali so električarje in inženirje za telekomunikacije, a  karkoli so naredili, nič ni zaleglo in motnje so se nadaljevale. Obupani pravniki so nato povabili parapsihologa profesorja Hansa Benderja, da bi razrešil skrivnost. Po raziskavi je ugotovil , da se pojav vrti okrog devetnajstletne tajnice Anne Marie. Kadar je stopala mimo električnih naprav, so te začele nihati. Ko je Anne Marie zapustila službo, so se motnje prenehale.

V severnem Londonu je leta 1977  prišlo do prave zmešnjave v družini štirih otrok in matere. Pojav se je začel s tresenjem dveh otroških postelj. Naslednjo noč so se pojavili zvoki, ki so prihajali izpod preproge. Sledili so glasni udarci in odprl se je predal v omari. Ko so prišli sosedje in raziskovali hišo, so slišali še več udarcev, prišla je tudi policija, a nič niso mogli narediti. Potem so začeli predmeti leteti ven okrog hiše z lego kockami in frnikulami vred;  za eno od frnikul so ugotovili, da je vroča. Gasilni aparat se je odtrgal od stene in slišali so se nenavadni glasovi, ki so trdili, da so Joe Watson. Pojav se je še okrepil in fotograf osrednjega nacionalnega časopisa ga je posnel na filmski trak. Paranormalni raziskovalci so zabeležili več kot 400 takšnih dogodkov. Nekateri so menili, da so v to vpletena dekleta družine, drugi se niso strinjali. Pojav je izginil konec leta 1978. Maurice Grosse, ki je raziskovala primer, je pojasnila: “O delovanju poltergajstov imamo dve glavni teoriji. Prva pravi, da lahko duševni odnos ljudi vpliva na njihovo okolje, prestavlja naokrog predmete in povzroča druge nenavadne pojave, kot so duhovi, bazeni vode ali ogenj. Zagovorniki druge teorije pa verjamejo, da pojav poltergajstov povzročajo zunanje entitete. Vem, da se te stvari dogajajo, ker sem jih sama doživela.”

Parapsihologi, ki zagovarjajo prvo teorijo, verjamejo, da so poltergajsti posledica potlačenih čustvenih travm, ki jih navadno doživljajo najstniki. Ta duševna psihična energija se obrne navzven in začne uničevati okolje. Pogosto naj bi bila vzrok te dejavnosti mlada dekleta. Značilen primer je, denimo  trinajstletna Brazilka Marija, ki je živela z dedkom in babico in je leta 1982 v mestecu blizu Belizeja večkrat sprožila kamniti dež. Kamenje je v njeni prisotnosti letelo celo skozi debele zidove cerkve med mašo, vendar ni nikogar poškodovalo.  Znan nemški parapsiholog Hans Bender (1907-1991) je razvil teorijo, da so poltergajsti posledica psihične napetosti, ki se kopiči v mladih ljudeh zaradi notranjega konflikta in se kaže navzven kot nezavedna psihokineza. A številni primeri kažejo, da ni nujno, da so vpleteni najstniki. Udeleženci so namreč pogosto tudi odrasli.  Drug ugovor pa je, da če poltergajsti predstavljajo osvobojeno moč uma in potlačenih čustev, bi bilo logično njihovo povsem kaotično delovanje. A zdi se, kot da poltergajsti dokazujejo urejeno inteligenco, s katero so uglašeni z umi ljudi, ki so tam in se skladno z njimi odzivajo, bodisi da jih prestrašijo, zabavajo ali pa se skušajo  sporazumevati. Danes mnogi verjamejo, da je poltergajst inteligenca, ki je morda bila nekdaj človeško bitje ali pa, kar je bolj verjetno, nečloveška inteligenca, ki se hrani s čustveno energijo ljudi okrog sebe in se manifestira v našem snovnem svetu.