Hipnoterapija za harmonijo

Hipnoterapija je uspešna metoda pri reševanju različnih zasvojenosti od tobaka, alkohola, mamil, pri depresijah, debelosti, motnjah hranjenja, hipohondriji, frigidnosti, strahovih in fobijah, govornih motnjah, tremi pred javnem nastopanjem, spolnih težavah, otroških nočnih morah, glavobolih in migrenah, histerijah, nespečnosti, psihosomatskih boleznih, kompulzivnemu vedenju, blaženju bolečin … Je čudovito in preprosto orodje za odstranjevanje negativnih prepričanj in pričakovanj ter vgrajevanje pozitivnih misli o zdravju, uspehu, dobrem počutju, sreči …

Ko je človek v hipnotičnem stanju, njegov zavestni um počiva, hipnoterapevt pa se neposredno posveti podzavesti. Podzavest je ogromna zakladnica vseh naših preteklih izkušenj, misli, občutkov, vtisov, bodisi da se jih zavestno spominjamo ali pa smo na njih že zdavnaj pozabili. Z dostopom do podzavesti lahko spremenimo svoje življenje in zakoreninjene ideje v podzavesti, ki nam škodujejo. Hipnoterapijo lahko uporabljamo tudi za izboljšanje spomina in koncentracije, za sprostitev psihične napetosti, omilitev in odpravo bolečin, za izboljšanje uspeha v šoli, odpravo treme pred javnim nastopanjem…. Pri indirektni hipnozi pa z regresijo lahko nevtralizira travmatični dogodek v preteklosti, ki ljudi ovira in blokira pri doseganju harmoničnega življenja v sedanjosti.

Kaj je hipnoza?

Hipnoza je spremenjeno stanje zavesti, za katero so značilni sproščenost, koncentracija in sprejemljivost za sugestijo. Je naravno stanje sprostitve in zbranosti, pri katerem pride med aktivacijo podzavesti do odklopa zavesti. Nima ničesar skupnega z magijo in mistiko. Ljudje jo uporabljajo že 50 tisoč let. Iz starodavnih zapisov je razvidno, da so že starodavne civilizacije v Egiptu, Mezopotamiji, Kitajski in Grčiji imele posameznike, ki so natančno obvladali metode hipnoze. Da dosežemo zbranost, uporabljamo sicer našo zavest, moč volje, njena učinkovitost znaša 10 – 25 odstotkov, raven zbranosti podzavesti pa se giblje kar med 50 in 100 odstotki in za 200 in več odstotkov izboljšuje potencial naših možganov. V stanju globokega hipnotičnega transa, ki je stanje povečane lucidnosti in senzibilnosti, se delovanje čutil močno okrepi, kar pomeni, da takrat bolje vidimo, slišimo, okušamo …, pri nekaterih ljudeh pa se pojavljajo tudi izjemne sposobnosti, kot so dolgoročen spomin in povečanje intelektualnih sposobnosti, pojav duhovnih uvidov in parapsiholoških sposobnosti, kot so jasnovidnost, jasnoslušnost, telepatija, prekognicija….

Pet temeljnih značilnosti hipnoze so: sprostitev, koncentracija, negibnost, hiperaktivnost vseh petih čutil, hitro gibanje oči. Hipnoza je izredno močna koncentracija, ki omogoča komunikacijo s podzavestnim delom uma. To je tudi spremenjeno stanje zavesti, stanje povečane lucidnosti in senzibilnosti, v katerem se delovanje čutil močno okrepi. To pomeni, da takrat bolj vidimo, slišimo, okušamo, bolje si zapomnimo, zato je hipnoza priporočljiva tudi pri učenju tujih jezikov. Gre za enega najbolj učinkovitih načinov zdravljenja duše in čudovit, prijeten način, kako lahko spremenimo življenje na boljše.

Kako deluje hipnoza?

Da bi razumeli, kako hipnoza deluje, je treba poznati delovanje človeškega uma. Pod ravnjo zavestnega uma je podzavesten um. Podzavest nas varuje pred nevarnostjo. V podzavesti je shranjeno vse, kar smo doživeli v življenju. Je nekakšen superračunalnik, na katerem je naložen program, operacijski sistem. V tem računalniku je naš celoten spomin od prvega dne našega življenja. Podzavest je kot videokamera. Vse, kar smo doživeli, je trajno shranjeno v njeni banki podatkov. V hipnozi lahko pridemo do teh podatkov, potujemo v času nazaj, podoživimo celo svoje rojstvo… ali imamo uvid v prihodnost. V podzavesti so tudi naša čustva. Zavest in podzavest med seboj komunicirata. Hipnoza izklopi kritični faktor, to je tisti del zavesti, ki blokira vstop sugestij v podzavest. Vsaka misel, ideja, sugestija, podoba, ki jo podzavest sprejme, teži k uresničitvi. Vsako zavestno razmišljanje blokira pot v podzavest,medtem ko se vsaka slika, ki napolnjuje podzavest skuša ustvariti in uresničiti. Slika je govor podzavesti. Hipnoza deluje, ko si človek vsebino besed slikovito predstavlja pred duhovnimi očmi kot film. Pri tem je pomembno, da si človek natančno zamišlja končni želeni cilj. Hipnoza temelji na treh zakonih: vsaka slikovna podoba, ki je v nas, se skuša uresničiti. Če sta volja in vera v nasprotujočem odnosu ena proti drugi, bo vedno brez izjeme podlegla volja. Vsak napor v hipnozi izzove nasprotno delovanje.

Z vidika hipnoterapevta je namen hipnotičnega stanja, da poveča sugestibilnost svojega klienta. To se vedno zgodi, če inducira pravo hipnozo in je odstranjen kritični faktor. Kritični faktor ima vlogo nekakšnega ‘požarnega zida’, pregrade, skozi katero človek spušča sugestije. Ko je človek v hipnotičnem stanju, njegov zavestni um – ki je sedež kritičnega faktorja – počiva, hipnoterapevt pa se lahko neposredno posveti podzavesti. Čeprav se normalno ne zavedamo podzavesti, je ta ogromna zakladnica vseh naših preteklih izkušenj, misli, občutkov, vtisov, bodisi da se jih zavestno spominjamo ali pa smo na njih že zdavnaj pozabili. In tudi skladišče znanja, ki smo si ga nabrali. Ko hipnoterapevt doseže želeno stopnjo hipnoze, lahko naredi številne stvari. S hipnozo spremeni programsko kodo v notranjem računalniku.

Znanstvene raziskave so pokazale, da je več kot 70 odstotkov bolezni psihosomatskega izvora. Misli vplivajo na delovanje vseh telesnih organov. Skrbi, denimo, lahko povzročijo nastanek čira na želodcu, jeza poveča izločanje adrenalina in pretirano delovanje nadledvičnih žlez, tesnoba in strah vplivajo na krvni tlak … Pred vsakim dejanjem je vedno misel. Če želimo spremeniti svoja dejanja, moramo najprej spremeniti svoje misli. Praksa hipnoterapevtov kaže, da dlje časa izvajana govorna sugestija izzove telesne spremembe. Vsak neustrezen miselni vzorec se spremeni, če pošljemo nanj določeno količino besed z nasprotnim pomenom. Zdravje je odvisno od našega mentalnega pričakovanja, saj postanemo tisto, kar razmišljamo. Osnova vsake hipnoze je monotono ponavljanje. To pomeni, da so običajno potrebne vsaj dve do tri terapije za preseganje ustaljenih vzorcev.

Avtohipnoza

Vsaka hipnoza je pravzaprav samohipnoza, naravno stanje zbranosti in sprostitve. Vsak človek naj bi več kot 2 500 ur na leto preživel v stanju naravne avtohipnoze. Samo štiri ure na dan naj bi porabili za sanjarjenje in nočne sanje (t.i. hitra faza spanja). Dar hipnoze je v samem objektu hipnoze, hipnotizer samo ustvari določeno vzdušje za nastanek hipnotičnega stanja. Tega se lahko naučimo tudi priklicati sami. Zakoreninjene ideje v podzavesti, ki nam škodujejo, lahko uspešno spremenimo z avtohipnozo, ki je učinkovito sredstvo za odvajanje od kajenja, hujšanje, izboljšanje spomina in koncentracije, za sprostitev psihične napetosti, omilitev in odpravo bolečin, za izboljšanje uspeha v šoli, odpravo treme … S samohipnozo ali avtosugestijo lahko zamenjamo misel v podzavesti, ki povzroča negativne telesne odzive. Je čudovito orodje za odstranjevanje negativnih prepričanj in pričakovanj ter vgrajevanje pozitivnih misli o zdravju, uspehu, dobrem počutju, sreči … Pomemben zakon, na katerem temelji, je, da je imaginacija močnejša od razuma. Možgani ne ločujejo med realnostjo in imaginarnim. Pri delu s podzavestjo, velja presenetljivo pravilo, da se ne naprezamo. Bolj ko bomo namreč hoteli zavestno reševati težavo z močjo voljo, manjši bodo rezultati.

Zmote o hipnozi

Obstajajo številne zmote in napačne predstave o hipnozi kot obliki terapije, strah pred hipnozo pa so zanetili tudi mediji. V nasprotju z razširjenim mišljenjem prepričanjem noben hipnoterapevt ne more pripraviti svojega klienta, da se vede na način, ki se ne sklada z njegovo temeljno naravo. Klient torej ohranja nadzor med vso seanso. Druga zmota o hipnozi je, da je dajanje sugestivnih zamisli podzavestnemu umu med hipnotičnim transom podobno procesu pranja možganov. Medtem ko pri pranju možganov na silo vsadijo nove zamisli in v nasprotju s posameznikovo voljo, ter ne pride do nikakršnega sodelovanja, hipnoterapijo spremlja privolitev in sodelovanje klienta. V hipnozi sprostimo telo in um in globlje, ko smo v hipnotičnem stanju, bolj je naša zavest pozorna. Hipnotičen trans ni podoben spanju. Ljudje, ki gredo prvič na hipnozo, pogosto verjamejo, da se bo zgodilo nekaj dramatičnega in da bodo izgubili zavest tako, da se bodo pri vrnitvi iz hipnoze spominjali zelo malo, če sploh česa. Ko potem prvič izkusijo pravo hipnotično stanje in se zavedajo vseh stopenj postopka od začetka do konca, menijo, da sploh niso bili hipnotizirani. Med spečim stanjem in stanjem hipnotičnega transa je mala podobnost. Ko zaspimo, pozabimo na vse, kar nas obkroža – in če bo nekdo prišel v vašo sobo in govoril dovolj na tiho, da boste lahko nadaljevali s spanjem, se ne boste spomnili niti besedice. Ne boste morali upravljati položaja ali bili sposobni kakršnegakoli nadzora. Ko pa gremo v stanje hipnoze, se zavedamo vsega, kar se dogaja okrog nas. To pomeni, da ima človek nad dogajanjem nadzor in ga lahko po želji tudi prekine. Še eno zmotno prepričanje je, da človek v hipnozi ne more lagati in da je človek v hipnozi sproščen. Najbolj opazen občutek med samim postopkom hipnoze je oddaljenost. Človek občuti brezizraznost in odmaknjenost, ločenost in občuti težke veke ter je sposoben potem natančno poročati o tem, kaj se je zgodilo in vse, kar mu je bilo rečeno. Drugače povedano, njegova zavest postane pasivna. Tudi znanost je dokazala, da med hipnozo ne pride do izgube zavesti in refleksni odzivi, kot je denimo kolenski refleks, v hipnotičnem transu delujejo, medtem ko med spanjem izgubimo oboje. Raziskave ruskih znanstvenikov krvnega tlaka in psihokemičnih dejavnosti skupaj z merjenjem možganskega valovanja z napravami EEG kažejo, da hipnoza ni niti speče stanje niti budno stanje, temveč je posebno stanje, ki obstoja na sebi lasten način.

Težave, ki jih rešujemo s hipnozo:

• Reševanje različnih zasvojenosti od tobaka, alkohola, mamil, hrane, spolnosti …
• depresije, anksioznost, strahovi, fobije
• motnje hranjenja
• hipohondrija
• govorne motnje
• trema pri nastopanju
• pomanjkanje samozavesti
• spolne težave, impotenca, frigidnost
• otroške nočne more, močenje postelje
• glavoboli in migrene
• histerije
• nespečnost
• psihosomatske bolezni
• kompulzivno vedenje
• razdražljivost, nemir
• blaženje bolečin
• doseganje boljših rezultatov v športu
• uspešno opravljanje izpitov
• neboleč porod
• razreševanje travmatičnih dogodkov
• spominjanje

Kontraindikacije

Hipnoterapije ne uporabljamo v primeru shizofrenije, epilepsije, endogene psihoze, hipotonije in starostne slaboumnosti (demence) ter pri pomanjkanju pripravljenosti za sodelovanje.